Dejansko je minilo več kot pol leta, odkar sem zadnjič napisala blog objavo. Toliko o tem, da bom blogu posvečala več časa. No, pa saj se ni ravno veliko dogajalo. Korona je vsem nam, kar močno spremenila načrte in po pravici povedano, sem bila v tem obdobju vse prej kot produktivna. Kar nekaj časa mi je vzel študij, ki je potekal na daljavo. Tako sem zaradi tehnike izgubila 100 ur svojega življenja, o živcih raje ne bom začenjala. Rečem lahko samo to, da smo si študij na daljavo očitno vsi razlagali malo drugače. Večina profesorjev je to razumela kot preložitev njihovih obveznosti na študente. Zraven sem imela še kup zdravstvenih težav, ki pa so se na koncu vsaj približno uredile. Če ne drugega se zavedaš, kako hitro se ti lahko življenje obrne na glavo. Sama verjamem, da se vse zgodi z razlogom, tako se je tudi to.
Da ne bom govorila, kot da je bilo vse slabo. Ker ni bilo. 😊 Končno sem diplomirala!! Še vedno mi ni povsem jasno kako in kdaj. Tako je bilo to prvo poletje, ko sem bila popolnoma brez obveznosti. (Tudi brez službe) To, da se zjutraj ne rabim zbujati in učiti mi je kar malo čudo, ampak se ne pritožujem. Še marca se mi je misel na to zdela nemogoča, ampak ja. 😊 Uroš je to poletje spet izkoristil na polno, ampak tudi meni ni hudega. Končno sem dobila res potreben čas zase. Veš takrat, ko ti grejo vsi in vse res na živce in se moraš samo umakniti? No, o tem govorim. Tako sem pogledala vse serije za katere prej ni bilo časa, začela telovadit in se res spočila.
Če potegnem črto, sploh ni bil tako grozno. 🙂 Ko se je začela karantena sem imela občutek, da bo to leto popolnoma izgubljeno. No, seveda ga še ni konec, sem pa vseeno uspela iti na morje, tako da zame je to več kot dovolj.
Toliko o tem, kaj se je dogajalo zadnje mesece. Zdaj pa zares obljubljam, da bom na blogu bolj aktivna. Sem pa vsakič znova presenečena koliko vas vseeno pride pogledat na stran, kljub temu, da se tam ni nič dogajalo. 😊 Hvala vam.
Do naslednjič
Ljubljančanka
Ljubljančanka 