Poletje je bil zmeraj moj najljubši letni čas. Vročina, sonce in Dalmacija seveda. Zadnje čase pa ga pravzaprav sploh ne maram. Vročina me ubija in že lep čas poletje ni to, kar je bilo včasih. Morda je krivo tudi to, da se hokejska sezona začne že v mesecu avgustu, tako da ni čudno da poletje mine tako hitro.
S starši smo vedno hodili v Dalmacijo. Poletje ni trajalo en teden ampak dva meseca. Prav spomnim se, kako sem vedno znova trmarila, da nočem na morje. Takrat smo še imeli stanovanje v Splitu, prvi dan sem tako vedno protestirala in s sestričnam morda spregovorila eno besedo. Veliko boljša ideja se mi je zdela,da bi ostala doma in poletje preživela s prijatelji ( danes bi si rekla, a si zmešana?!) Seveda sem si po 2 dneh že premislila (ja itak no.) Hodili smo na robinzonske počitnice in čeprav tega takrat nisem prav cenila, niti se zavedala, smo ustvarili res ogromno lepih spominov, na katere se rada spomnim tudi danes. Nikjer ni bilo ničesar, tiste glavne sestavine za kuhat smo si prinesli s seboj saj je bilo do najbližje trgovine pol ure z avtom. Cele dneve smo se potapljali, iskali školjke, lovili rakce in hobotnice, zvečer smo ob sveči igrali briškolo, toliko časa dokler naše zabave niso prekinili komarji in kobilice. Televizije tam ni bilo, s telefonom pa si ravnal ekonomično saj elektrike na začetku sploh še ni bilo, potem smo se sicer malce modernizirali, ampak po pravici povedano tudi če se ne bi.
Takrat morda mira in narave ki nas je obdajala nisem preveč cenila, danes pa bi dala vse za tiste počitnice. Brez ljudi, ko imaš čas da se spočiješ od napornega ritma življenja in odmisliš vse kar te teži. In ravno zaradi tega ima Dalmaciji pri meni posebno mesto. Ne maram gneče in ljudi ( pa si zdaj najbrž mislite, ja kaj ti je potem tam všeč?) Rada imam majhna mesta z dušo, izjema je le Split. Ne vem zakaj, ampak to mesto ima nekaj zaradi česar se vedno rada vračam. Bila sem že neštetokrat pa sem še vedno znova navdušena nad Dioklecijanovo palačo, ozkimi ulicami in Rivo, ki je vsakič ko pridem lepša. V mestu je zaznati sproščenost. Seveda kako ne, Dalmatinci so znani po tem,da znajo uživati življenje in ga ne jemat preveč resno. In ravno to je smisel življenja, vsi vedno nekam hitimo, živimo v svetu, kjer več veljaš če daš od sebe 150%. Zakaj je temu tako, ne vem. Vem pa samo,da se moramo znat vstaviti in uživati življenje. Konec koncev imamo samo enega.
riva 
split 
sveti Duje
Najino poletje se je končalo predčasno z malce slabšim koncem, ampak nič za to. Jaz sem vseeno dobila tisti en teden morja,ki sem ga čakala. Ostalo bo počakalo. Kljub temu pa bom poletje preživela z osebo, ki mi pomeni največ, tako da, jaz sem zadovoljna.
Do naslednjič
Ljubljančanka
Ljubljančanka 