Verjetno je vaša prva misel, joj pa ne še en blog, resno?! Po pravici povedano, bi bila moja enaka. V vsej poplavi blogov je težko izstopati in se spomniti nekaj novega. Do sedaj sem pisala zase, o tem kaj se mi je zgodilo, kam sem šla, skratka o vsem kar mi je takrat ležalo na duši. Začeti sem hotela že nekaj let nazaj, vendar sem vedno našla izgovor zakaj tega ne bi storila. Skrbela me je reakcija drugih, kako bi to sprejeli in ali bi to sploh koga zanimalo. To so bili odločilni razlogi, zakaj sem s tem toliko časa odlašala. Na koncu sem se odločila, da bom to naredila zase, to je nekaj, kar sem si želela že res dolgo časa. In konec koncev je vseeno kdo bo to prebral, meni je pomembno le to, da sem končno naredila to kar si želim jaz in se nehala obremenjevati z drugimi in njihovimi mnenji. Seveda se bo vedno našel kdo kateremu ne boš všeč, samo roko na srce, vsem ne moreš ustrezati, ne glede na to kako močno si to želiš. Zato tega ne jemlji preveč osebno, delaj tisto kar te osrečuje, na koncu je pomembno le to. Pomembno je,da živimo zaradi trenutkov v katerih uživamo in z njimi opozorimo tudi ostale ,naj se tega začnejo bolj zavedati. Tako je po štirih letih moj blog končno oživel.

Ogromno časa sem razmišljala o tem kako bi izgledal, o čem vse bi pisala in pa najpomembnejši del, ime. Seveda bi bilo najlažje, da bi blog poimenovala preprosto Maša, vendar se mi je vse skupaj zdelo dolgočasno, nekaj je manjkalo. Ko mi je kolegica čisto v šali omenila Ljubljančanka, sem vedela da je to to. Pri nekaterih stvareh enostavno veš in to je bila ena tistih. Tukaj boste spoznali mene in naju, takšna kot sva, odkrivali bomo različne kraje, ustvarjali nove recepte, preizkušali nove stvari in še ogromno drugega.
Do naslednjič.
Ljubljančanka